V naših krajih, tako smo se učili, vlada milo podnebje s toplimi, ne prevročimi poletji, in hladnimi, ne preostrimi zimami. Če pa pogledamo vreme zadnjih nekaj let, lahko to preprosto teorijo prepustimo šolarjem. Sami se po lanski tropski vročini s sušo, letošnjo zapoznelo zimo z obilico snega in kislim, marsikje tudi viharnim poletjem lahko zanesemo le še na pravilo, da pravil pravzaprav ni. Seveda je vsaka slaba stvar za nekaj dobra in narava marsikaj uravna bolje, kot bi to počeli ljudje, navadno po sistemu učenja na napakah. Lani smo na primer poslušali o okleščenem pridelku tega in onega, o dolgoročnih katastrofalnih posledicah za kmetijstvo, potem pa nam je zemlja, ob sicer res manjši količini pridelka, navrgla kakovostno žito in izjemno sadno letino. Seveda je treba našemu folklornemu in kulturnemu izročilu v čast posebej omeniti trto, ki je obrodila sladko vince kot že dolgo ne. Kar menda pomeni, da bomo namesto prepolnih kleti kislega vina imeli manj, a zato toliko boljšo rujno kapljico.