Deset let kasneje je znal otrok, navajen na glavobole, ki mu niso dopuščali, da bi kot mnogi drugi užival ob pogledu na meglico, ki se je vila nad Dravo, in da bi s črnimi prsti jemal še zadnji kostanj iz časopisnega škrniclja, ki ga drži mladenič ob njem, tudi sam narediti sladico, podobno tisti, prinešeni iz Italije (zaradi katere je po stričevem tolmačenju sanjal moraste sanje, sanje, s katerimi se je vse obrnilo narobe). Priprava kostanja, glavne sestavine kolača, je okrepila glavobol in v mojih odločitvah za pripravo prav te sladice je teta spet prepoznavala trdoglavost maminega rodbinskega debla. Nisem se ji drznila reči, da je to, če sploh gre za to, posledica mojega, pa tudi njenega horoskopskega znamenja in da bi vsaj ona lahko vedela, kako se mora obnašati ženski oven, če želi ali pa mora izpolniti rojstnodnevno željo moškemu škorpijonu. Kolač, povsem identičen tistemu italijanskemu, vendar s smetano, narejeno iz vrečke (mladi sosed se je zelo kmalu oženil z mojo najboljšo prijateljico), sem odnesla v tistem istem hladilničku, katerega ivanjščice so bile samo še plaho vidne, v hotelsko sobo petrovaradinske trdnjave. Slavljenca sem ob spremstvu njegovih staršev in babice potegnila iz kasarne in kot mlada soproga izkoristila pravico, da je vojak izostal iz vojašnice čez noč. Soba na podstrešju hotela s pogledom na leno Donavo se mi je zdela dovolj velika za dve še zmeraj zaljubljeni mladi osebi, vendar pa premajhna in prevroča za rojstnodnevno praznovanje, na katerem bodo sodelovale tri generacije. Medtem ko se je sin, vnuk in mladi soprog, slaveč s svojimi najbližjimi sedemindvajseti rojstni dan, mučil z grizljanjem babičinih trdih orehovih piškotov, sušenih in popolnoma brez moke, se je smetana s kostanjevih kock spreminjala v belo tekočino, ki je resno pretila, da se bo izlila in pustila nov flek na hotelskem tapisonu, katerega barve se že sicer ni dalo več prepoznati. Dojela sem, da je čas, da svoj donesek k proslavljanju vrnem med ivanjščice in da babico poprosim za recept. To sem naredila s stavkom, katerega odvisnika Glede na to, da do zdaj nikoli ni pojedel niti enega ohrehovega piškota, vidim pa, da jih je nenadoma vzljubil se spominjam bolj zaradi predrznosti v intonaciji kot po nespodobnosti same vsebine.