Toda zdi se, da so to vendarle računi brez krčmarja. Miloševiču ni bilo prevroče, ko se je začel razpad SFRJ in je bilo treba projugoslovansko vojsko spremeniti v prosrbsko, z vojno na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini uradno ni imel nič, ob Daytonu pa ga je mednarodna skupnost celo trepljala po rami kot velikega tvorca miru. Ni mu bilo prevroče niti ob lanskih Natovih napadih niti sedaj, ko je praktično izgubil Kosovo, zibelko srbstva, ki je postala mednarodni protektorat. Še najmanj vroče, se zdi, mu je bilo ob številnih mitingih opozicije in študentov, ki jih je zmeraj znal učinkovito preslišati, ali pa še učinkoviteje zatreti.