Ta trend se bo v naslednjih desetletjih postopoma še okrepil. Temperatura se bo na vsakih deset let dvignila za 0,1 do 0,4 stopinje Celzija, pri čemer bodo najvišji skok temperature občutili v Španiji, Italiji in Grčiji, pa tudi na Poljskem in na vzhodnem Finskem, najmanjši pa vzdolž obale Atlantika. Posledice temperaturnih sprememb bodo opazne že kmalu. V naslednjih dvajsetih letih bo postopoma vse manj ostrih in mrzlih zim, do leta 2080 pa naj bi bile že povsem mile. Zelo vročih poletij bo še enkrat več - najmanj tri do štiri na vsakih deset let, do leta 2080 pa naj bi jih bilo že osem ali devet. Čeprav bo sever Evrope vsakih deset let doživljal vsaj za dva odstotkov več padavin, pa bo zaradi vročih poletij na jugu za pet odstotkov večja suša. Posledice tega bodo najbolj občutne na vodnih virih. Na severu bo vode v obilju, na jugu je bo primanjkovalo. Na območju Alp in v severnih državah se bo močno povečala nevarnost poplav, na jugu pa bodo vse daljša sušna obdobja, ki jih bodo spremljali gozdni požari. Močno bosta prizadeta kmetijstvo in turizem. Julij in avgust, ki sta danes za sredozemske države vrh turistične sezone, bosta preprosto prevroča, medtem ko bodo zaradi toplih zim in pomanjkanja snežnih padavin v mnogih zimskih letoviščih morali kar pozabiti na smučarske sezone. Države evropskega juga se bodo poleg tega znašle pred navalom množice priseljencev iz severne Afrike, kjer bodo posledice suše za kmetijstvo še bistveno hujše.