Zdaj vidite, zakaj imajo potemtakem tudi naši poslanci avgusta dopust. Nekaj časa se je zdelo, da je tako zaradi prevroče dvorane. Toda odkar so jim uredili klimo in udobne sedeže, bi lahko v filozofskem smislu pekli zakone in akte tako v petek kot svetek, pa če bi prekle padale. A tradicija je pač tradicija. Nikoli ne veš: kolikor jih imajo poslanci za ušesi, bi mimogrede skuhali kaj zgodovinskega. In bi imeli vraga.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
vidite videti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 2. oseba, množina
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
potemtakem potemtakem splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
naši naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik, množina svojine
poslanci poslanec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
avgusta avgust samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
dopust dopust samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zdelo zdeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
zaradi zaradi predlog; rodilnik
prevroče prevroč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
dvorane dvorana samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Toda toda priredni veznik
odkar odkar podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
uredili urediti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
klimo klima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
udobne udoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
sedeže sedež samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
filozofskem filozofski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
smislu smisel samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
pekli peči glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
zakone zakon samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
akte akt samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; tožilnik
petek petek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
kot kot podredni veznik
svetek svetek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
prekle prekla samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
padale padati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
A a priredni veznik
tradicija tradicija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pač pač členek
tradicija tradicija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
veš vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
kolikor kolikor podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
poslanci poslanec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
ušesi uho samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, orodnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
mimogrede mimogrede splošni prislov; nedoločena stopnja
skuhali skuhati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
zgodovinskega zgodovinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
In in priredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
imeli imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
vraga vrag samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2001
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar