Solze, ki jih na lice prikliče doživ- za kaj takega veliko prekratki ali prema- niki prepričani, da človek joka, ker je ljanje globokih čustev, so ena od treh lo učinkoviti. Celo ob napadu dolgega žalosten, ne pa zato, ker išče potešitev. vrst solza, ki jih proizvaja človek. Drugi hlipanja proizvedemo le za naprstnik Za jok naj bi bilo po njihovem odgovordve vrsti imata podobno kemično sesta- solz. Ali obstaja torej kak drug mehani- no simpatično živčevje. Vendar ni malo vo, vendar opravljata drugačno nalogo. zem, ki v nas povzroči občutek olajšanja znanstvenikov, ki tem trditvam oporeOsnovni solzni film vlaži, ščiti in čisti po tem, ko se zjokamo? kajo in trdijo, da je jok nehoten način naše oko, z nenehnim utripanjem vek se Morda res. Nekateri mu pravijo »na- sproščanja. Na to temo je bilo opravljesolze enakomerno razporedijo po povr- čelo Zlatolaske«. Vsi naravni sistemi te- nih veliko raziskav, vendar žal nepopolšini roženice. Refleksne solze pa se za- žijo k stanju ravnovesja – ne prevroče nih, saj je sprožiti in meriti resnično žačnejo izločati, kadar je oko razdraženo, in ne prehladno, ne preveč dejavno in lost in jok v laboratoriju zelo težko. Njikadar se na primer udarimo, režemo če- ne preveč lenobno. Če jih okolje zanese hovi avtorji, med njimi James J. Gross z bulo ali smo izpostavljeni dimu. v eno smer, si na vso moč prizadevajo univerze Stanford, so prišli do zaključka, da je jok izvrstno sredstvo ne William H. Frey, biokemik z le za čiščenje oči, ampak tudi univerze v Minnesoti, je ugoduše. Z jokom izlijemo vse, kar tovil, da čustvene solze vsebujenas teži. Če je to res, potem najo 20 do 25 odstotkov več različčelo Zlatolaske drži. Vse teži k nih beljakovin, 4-krat več kalija ravnovesju. Nenazadnje se mokot refleksne solze ter 30-krat ramo po vsakem boju ali begu, večjo koncentracijo mangana po vsakem napetem trenutku kot krvni serum. Poleg tega je v umiriti in vrniti v stare tirnice. njih veliko hormonov, na primer Če tega ne bi storili, bi nam poadrenokortikotropin, ki ga čločila aorta ali bi nas doletela kap. vek proizvaja v trenutkih streGlede na nevarnosti, s katerimi sa, ter prolaktin, ki nadzoruje so se spopadali naši predniki, receptorje nevrotransmitorjev v sredstva sproščanja niso bila le solznih žlezah. Frey je preprikoristna, ampak celo nujna, sičan, da je ta kemični koktajl pocer bi jih iz zgodovine izbrisala vezan z razpoloženji in čustvi. vrsta usodnih možgansko-žilnih Visoka koncentracija mangana dogodkov ali srčnih tromboz. je na primer prisotna v možganih oseb, ki trpijo za kronično deSOLZE V DŽUNGLI presijo. Prevelike količine adrenokortikotropina opozarjajo na Žal nobeno od teh odkritij ne pretirano anksioznost in stres. razloži natančno, zakaj jočemo Najmlajši dojenčki jokajo brez solz, da izrazijo svoje potrebe in Večja vsebnost prolaktina v žens- te`ave. solze. Zakaj je »pretakanje vrokem telesu pa lahko morda počih solza«, kot je dejal Shakesjasni, zakaj ženske jokajo pogosteje kot vrniti se v zlato sredino. In prav tu tiči pearov Kralj Lear, evolucijsko smiselno? Mar solze ne zameglijo vida in še doodgovor na vprašanje, zakaj jokamo. moški, zlasti po puberteti. Avtonomno živčevje uravnava ne- datno ne povečajo ranljivosti, ki so jo usKer čustvene solze vsebujejo toliko hormonov, Frey sklepa, da človeško telo hotne telesne dejavnosti, kot so dihan- tvarila naša zmedena čustva? Odgovor poskuša z jokom odplakniti vse kemične je, bitje srca in osnovno delovanje led- se skriva v socialnem značaju človeškesnovi, ki se nakopičijo v organizmu med vic in možganov. Razdeljeno je na dva ga bitja. Noben primat ni tako globoko doživljanjem močnih čustev. Po njego- podsistema: simpatično in parasimpa- povezan z drugimi primati kot prav človek. Naši predniki so živeli v savani, ne vem prepričanju je nasvet »Pomagalo ti tično živčevje. Njuna povezanost z jov džungli, in so bili izpostavljeni nenehbo, če se boš razjokal!« učinkovit prav kom je sporna, vendar zanimiva. Simpanim nevarnostim, ki so ogrožale njihotično živčevje nas pripravlja za reakcijo iz tega razloga. vo preživetje. Zato so se povezovali; Vendar pa se vsi znanstveniki ne stri- »boj ali beg« – telesno, duševno in čust- združeni so bili močnejši. Vendar ljudje njajo s Freyem. Težko je dokazati, da bi veno. Naloga parasimpatičnega živčevja tudi nenehno tekmujemo drug z drusamo s terapevtskim jokom izločili toli- pa je, da telo pozneje spet spravi v nor- gim. Visoko razviti človeški um pa je nako hormonov, da bi po njem občutili sil- malno stanje. ša zavezništva in tekmovalnost naredil Že od leta 1960 so številni znanstve- le še kompleksnejša. Leta 1975 je izraelno olajšanje. Naši solzovodi naj bi bili