Zato se je treba toliko bolj zavedati, zakaj in kdaj moramo podatke sploh komu posredovati. Znana je zgodba o kuhani žabi, ki jo varuhi zasebnosti velikokrat uporabljamo pri pojasnjevanju pomena pravice do varstva osebnih podatkov. Dejstvo je, da počasi, nezavedno drsimo v družbo nadzora, v družbo, ki bo ogrožala našo zasebnost. Ker gre za nezaveden prehod, smo kot žabe, ki jih vržejo v lonec mrzle vode in se nato počasi skuhajo v vreli vodi. Če žabo vržete v vrelo vodo, bo odskočila, v mrzli vodi pa se na vročino privaja in ne izskoči, ko postane prevroče (in seveda pogine).

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Zato zato priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
zavedati zavedati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
moramo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
podatke podatek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
sploh sploh členek
komu kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, dajalnik
posredovati posredovati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
Znana znan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zgodba zgodba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
o o predlog; mestnik
kuhani kuhan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
žabi žaba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
varuhi varuh samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
zasebnosti zasebnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
velikokrat velikokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
uporabljamo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
pri pri predlog; mestnik
pojasnjevanju pojasnjevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
pomena pomen samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
pravice pravica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
do do predlog; rodilnik
varstva varstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
osebnih oseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
podatkov podatek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Dejstvo dejstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
počasi počasi splošni prislov; nedoločena stopnja
nezavedno nezavedno splošni prislov; nedoločena stopnja
drsimo drseti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
družbo družba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
nadzora nadzor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
v v predlog; tožilnik
družbo družba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ogrožala ogrožati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
našo naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, množina svojine
zasebnost zasebnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Ker ker podredni veznik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
nezaveden nezaveden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
prehod prehod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
kot kot podredni veznik
žabe žaba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
vržejo vreči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
lonec lonec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
mrzle mrzel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
vode voda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nato nato splošni prislov; nedoločena stopnja
počasi počasi splošni prislov; nedoločena stopnja
skuhajo skuhati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; mestnik
vreli vrel deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
vodi voda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Če če podredni veznik
žabo žaba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
vržete vreči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
vrelo vrel deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
vodo voda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
odskočila odskočiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
v v predlog; mestnik
mrzli mrzel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
vodi voda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
na na predlog; tožilnik
vročino vročina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
privaja privajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
ne ne členek
izskoči izskočiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ko ko podredni veznik
postane postati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
prevroče prevroče splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
seveda seveda členek
pogine poginiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar