V pozni jeseni in pozimi, če le ni bilo preveč snega, smo ponavadi pripravljali drva za naslednjo zimo. Za taka težja dela je bil mraz še kako primeren. Ob težkem delu nas ni zeblo, prevroče pa tudi ni bilo. Ko smo v mraku prišli domov, je zadišalo po kuhanem vinu in klinčkih. Tisti vonj je bil tako prijeten in tak, prav zimski.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
V v predlog; mestnik
pozni pozen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
jeseni jesen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
pozimi pozimi splošni prislov; nedoločena stopnja
če če podredni veznik
le le členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
preveč preveč splošni prislov; nedoločena stopnja
snega sneg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
ponavadi ponavadi splošni prislov; nedoločena stopnja
pripravljali pripravljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
drva drva samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
naslednjo naslednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
zimo zima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Za za predlog; tožilnik
taka tak kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
težja težek splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, imenovalnik
dela delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
mraz mraz samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
še še členek
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
primeren primeren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Ob ob predlog; mestnik
težkem težek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
delu delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
zeblo zebsti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
prevroče prevroče splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
Ko ko podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; mestnik
mraku mrak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
prišli priti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
domov domov splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zadišalo zadišati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, srednji spol
po po predlog; mestnik
kuhanem kuhan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
vinu vino samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
klinčkih klinček samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
Tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
vonj vonj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
prijeten prijeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
in in priredni veznik
tak tak kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
prav prav členek
zimski zimski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Revije
naslov: Svet in ljudje
avtor: neznani novinar