Berem, da je neki slovenski poslanec razložil, da najprej stopi na stranišče pogledat in potem presodi, ali ga je lokal vreden ali ne. Toda to je še zmeraj stopnja homo higienikusa. Stopnja više pa je tista, ko opaziš, da so na stranišču pisoarji v treh različnih višinah. Eden je čisto pri tleh, drugi na sredi in tretji za nekako normalno razvitega moškega. Pravi šaljivci bodo seveda rekli, da so nižji pisoarji kot nalašč za tiste, ki morajo drugače na prste stopiti, če nočejo, da se zmoči njihova , hm! - recimo - pritlehnost. So pa nižji seveda zato, ker hodijo na stranišče tudi otroci, se pravi, moški v ustanavljanju, in na to notorično dejstvo se spomnijo po navadi načrtovalci samo v vrtcih. In tam kjer so še bolj natančni, je tudi posebna pipa v umivalnici za tiste, ki se morajo drugače stegovati na prste in so potem mokri še tam, kjer so uspeli ostati suhi po podobnem stopicanju za pisoarjem. Namesto deklaracij o enakosti med spoloma in o dolgotrajnih debatah, ali moški na porodniško ali ne, pa so tudi na moškem stranišču - tako kot na vseh javnih mestih, kot so na primer trgovine in podobno - posebni pulti, na katerih skrbni očka - med »svojimi« - previje dojenčka.