Dragi bralci. Pred vami je prva poletna dvojna številka revije, po kateri si bomo tudi mi privoščili malce daljši odmor. Seveda smo vam tudi tokrat pripravili obilico svežih novic iz sveta računalništva, ki vam bodo krajšale vroče dneve (ali noči). A preden se predamo morskim ali gorskim užitkom je potrebno postoriti vse, da nas na dopustu ne bodo preganjale nedokončane naloge in skrbi. Na uredništvu smo velik korak že naredili, opazili so/ ste ga predvsem tisti, ki dnevno obiskujete naš spletni portal www.racunalniske-novice.com. Stran je s prvimi res vročimi meseci doživela opazno pohitritev, za jesen pa vam lahko obljubimo še nekaj novih in zanimivih vsebin. Večini naših bralcev računalnik služi kot večopravilni stroj, saj z njim ustvarjajo takšne in drugačne dokumente, igrajo računalniške igre, poslušajo glasbo ter si z njegovo pomočjo ogledajo tudi kakšen film ali dva. Da bi nam ta čudežni in vsegazmožni strojček vdano služil še naprej, ga velja vsaj malo vzdrževati. Saj veste, preventiva je boljša od kurative. Zato vam predlagam, da tudi zanj ustrezno poskrbite, preden se odpravite na dopust. Obrišite prah z njega, po potrebi ga tudi izpihajte ali posesajte. Vaša komunikacija z duhom v škatli poteka preko miške in tipkovnice, ki sta zato najbolj na udaru in izpostavljeni umazaniji. Predvsem tipkovnico oz. njene tipke lahko razdrete in temeljito očistite/operete (ne pozabite jih nato posušiti), za brezhibno delovanje miške pa bo zadostovalo že čiščenje poti laserskega žarka ali čiščenje koleščka. Tudi računalniški zaslon zahteva svojo nego. A ker je občutljivejše narave, se velja nadenj spraviti le z zanj pripravljenimi čistili (CRT-ji so manj občutljivi od LCD-jev). Poletje in povišane temperature ne utrujajo zgolj nas, uporabnikov, ampak tudi stroje. Računalniki pri tem niso nobena izjema, zato velja poskrbeti za ustrezno hlajenje, še posebej, če opazite, da se vam operacijski sistem prepogosto neha odzivati, se ponovno zažene itd. To so lahko znaki, da je računalniku prevroče, dober pokazatelj pa je že vroč zrak iz napajalnika ali pekoča stranica ohišja. Med najbolj vročimi komponentami sta ponavadi prav osrednji procesor ter grafična kartica, zato je njuno hlajenje najbolj na udaru. In ker prav prah močno vpliva na (ne)delovanje ventilatorjev, velja letega odstraniti prvega, po potrebi pa lahko tudi dodamo kakšen večji zrakomlat (beri: ventilator). Peščica uporabnikov pa prisega tudi na učinkovitejše in tišje, a seveda dražje, vodno hlajenje. Ko se boste v dolgih kolonah vozili na hitrih in cijazili na manj hitrih cestah proti želenemu cilju, bo branje naslednjih vrstic le slab obliž na rano, zato si naslednje napotke zapomnite že zdaj. V avtomobilu (na vlaku, letalu, avtobusu) imejte s seboj dovolj pijače (pa tudi tekočin v avtomobilu) in poskrbite, da se boste lahko v primeru daljših čakanj hitro zamotili. Na svoj prenosnik, mobilni telefon ali dlančnik si naložite sveže igre, napolnite baterije prenosnega glasbenega predvajalnika (seveda ne pozabite na glasbo), po potrebi pa lahko vzamete s seboj tudi kakšen USB osebni ventilator. V kolikor ne želite, da v vas prepoznajo računalniškega zanesenjaka, se lahko odločite tudi za kakšno izmed klasičnih metod. Zabavnejša bo vsekakor ta, da imate s seboj avtokarto (ali vsaj zemljevid) in preverjate navigacijske zmožnosti sopotnika(ov) pri iskanju bližnjic. Sicer pa vam želim dober počitek in se beremo konec avgusta. Miran Varga, urednik