Dr. Dimitrij Rupel je slab zunanji minister, toda dober politik. Iz vseh dosedanjih političnih domačih bitk je izšel kot zmagovalec. Kar je bilo za druge pogubno, njega ni niti oplazilo. Je odličen učenec Američanov: ne samo, ko gre za dovzetnost za stališča Združenih držav, tudi slog njegovega političnega obnašanja je ameriški. Nenehno proizvaja probleme in nenehno jih menedžerira. Z njim so imeli težave vsi predsedniki vlad. Janez Drnovšek je ničkolikokrat povedal, da mu ne more in ne sme zaupati, in mu je postopoma odvzel celoten sosedski dosje, v prvi vrsti odnose s Hrvaško; in vendar ga ni zamenjal. Naslednik Anton Rop se z Ruplom ni mogel kosati. Proti koncu njegovega mandata smo lahko opazovali neobičajne obrise razmerja moči: predsednika vlade, ki je bil šibkejši kot njegov minister. Vodji diplomacije se je račun izšel in dobro je vedel, kaj dela. Bil je med prvimi, ki so pred volitvami leta 2004 zaznali, da je tedanji LDS potekel rok trajanja, in svojo lojalnost je ponudil drugemu. Odhod se mu je splačal in ne glede na to, da je prestopil v stranko konservativcev, je dobro unovčil razlago, češ da je del liberalnosti odnesel drugam.