projekta predsedovanja ter pripravo s tem povezanih promocijskih aktivnosti. V okviru tega bomo v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo pripravili predstavitev Slovenije v vseh 26 državah EU. Kot vodja skupine za komuniciranje z javnostmi bom v prvi polovici 2008 tudi uradni govorec predsedstva oziroma po domače tiskovni predstavnik predsedujoče Slovenije Svetu EU. Kako dobro je Slovenija pripravljena na predsedovanje uniji, kaj bo še treba storiti? Na operativni ravni gredo priprave h koncu. Ožja delovna skupina za priprave na predsedovanje, ki jo vodi predsednik vlade Janez Janša, je na zadnji septembrski seji z zadovoljstvom ugotovila, da smo uspešno končali vse večje projekte in razrešili dileme, ki bi lahko vplivale na našo pripravljenost. Na strateški ravni nas čaka oblikovanje najpomembnejšega sporočila, določitev končnih prioritet slovenskega predsedovanja – štirih, petih vsebin, katerim bomo v prvi polovici 2008 posvetili posebno pozornost. Vlada bo o njih odločala v začetku novembra, predsednik vlade Janez Janša pa jih bo širni evropski javnosti predstavil na januarskem zasedanju evropskega parlamenta v Strasbourgu. Po 'dnevu D', prvem januarju torej, pa bo poglavitno vlogo igrala naša uigranost. Kako hitre so medsebojne komunikacijske poti in kako dobro bodo posamezni nosilci poznali svoje področje. Glede na to, da priprave tečejo že od leta 2005, da se vsi v projekt vključeni že dobro poznamo med seboj, obetajo uspešno igranje 'predsedujočega moštva'. Če se bo le opozicija držala dogovora in evropske agende ne bo po nepotrebnem bremenila z domačimi temami. Koliko ljudi bo dodatno angažiranih za potrebe predsedovanja? Kaj pa stroški? Med 300 in 400 ljudi bo 'živelo' za predsedovanje, še dodatnih 800 se jih bo dnevno srečevalo z nalogami iz tega naslova. V ta namen smo dodatno zaposlili 315 ljudi, ki bodo prevzeli predvsem izvajanje vsakodnevnih nalog državne uprave tistih, ki se bodo v celoti posvetili predsedovanju. Tudi v času predsedovanja moramo namreč državljanom zagotavljati učinkovit javni servis. Vse skupaj nas bo po današnjih ocenah stalo 62 milijonov evrov. Okoli 40 odstotkov od tega gre za kadre, 30 za logistiko, drugo pa za varovanje, promocijo in investicije v graditev konferenčnega centra Brdo. Kako pa boste slovenske državljane seznanjali s samim potekom predsedovanja? V času predsedovanja bo javnost hočeš nočeš prejela precejšnjo 'dozo' evropskih zadev. Naloga odnosov z javnostmi je, da zagotovi razumno mero in ustrezno razlago teh politik. Napaka številnih držav je bila, da so zaradi preobremenjenosti z nalogami predsedovanja pozabile na informiranje domače javnosti. Da bi se temu izognili, na UKOM pripravljamo 'koktajl' različnih aktivnosti, ki bodo projekt predsedovanja približale slovenskim državljanom. Izvedli bomo posebno turnejo po vsej Sloveniji in prek lokalnih medijev približali predsedovanje Slovenije njenim državljanom. Tudi nacionalna televizija bo projektu predsedovanja posvetila posebno pozornost. Ob sobotah bodo pripravljali nekakšen 'tednik predsedovanja', ki bo povzemal glavne poudarke iztekajočega se tedna. V naslednjih dneh bomo podpisali dogovor med vlado in nevladnimi organizacijami, s čimer se bomo zavezali k tesnemu sodelovanju v času predsedovanja. Na ta način bomo izboljšali dialog med vlado in civilno družbo, pridobili pa bodo predvsem državljani prek boljše obveščenosti. Projekt bo podprt še s številnimi spremljajočimi aktivnostmi, ki niso nujno neposredno povezane s predsedovanjem. Čas predsedovanja bo priložnost za promocijo Slovenije in za krepitev meddržavnih stikov. Katere dolgoročne povratne učinke pričakujete? Slovenija je imela že letos rekorden priliv tujih turistov. Polletno nastopanje na naslovnicah tujega časopisja bo nedvomno še spodbudilo ta priliv. Bistveno prednost pa vendarle vidim drugje. V kadrih. Izkušnje, pridobljene z vodenjem delovnih skupin, sodelovanje s ključnimi akterji evropske politike ter seznanjanje z novinarji iz evropske prestolnice in držav članic, vse to bo v slovensko državno upravo vneslo kvalitativni preskok, ki ga ni mogoče zagotoviti na noben drug način. Takšno priložnost bomo glede na zdajšnjo ureditev imeli na voljo šele čez najmanj 14 let, zato se splača, da jo kar najbolje izkoristimo. Tu je tudi gospodarski učinek za zasebni sektor. 25 tisoč delegatov, ki bo v obdobju predsedovanja obiskalo Slovenijo, bo moralo nekje spati, jesti, preživeti večer. Poslanec Milan Cvikl (SD) je vlado obtožil demagogije in opozoril na povečanje stroškov graditve novega kongresnega centra na Brdu, kjer bo potekal večji del programa predsedovanja, z 10 na 15 milijonov evrov. Kaj je botrovalo takšni podražitvi? Odločitev za graditev kongresnega centra Brdo je vlada sprejela jeseni 2005. Sprejeta je bila na podlagi ocene, da bo takšen objekt stal okoli 10 milijonov evrov brez davka na dodano vrednost. Gre za približno oceno, ki ni vključevala spremljajočih adaptacij, ki so se kasneje izkazale za nujne – komunalna infrastruktura, toplovodno omrežje in električna centrala. Decembra 2005 se je smrtno ponesrečil vodja idejnega projekta. Iskanje in priprava nove idejne rešitve je povzročila polletno zamudo, ko pa je bila ugotovljena še neustrezna sestava tal, je postalo jasno, da se bodo stroški graditve KC Brdo bistveno povečali. Zato se je pri pogajanjih z izvajalci gradbenih del osebno angažiral generalni sekretar vlade in uspelo se mu je dogovoriti za poldrugi milijon nižjo končno ceno objekta. Objekt bo davkoplačevalce stal nekaj manj kot 13 milijonov evrov brez DDV. Ob tem naj poudarim, da smo že aprila 2007 javnost obvestili o povišanju stroškov graditve. Poslanec Cvikl je ta podatek očitno prebral šele pred kratkim, pa še narobe ga je povzel. Tako govori o povečanju stroškov s predvidenih 10 milijonov evrov – operira torej z oceno brez DDV – na 15 milijonov, kar pa je znesek z DDV. Kot zanimivost – najsodobnejši konferenčni objekt v regiji, ki bo prihodnjih nekaj desetletij kvalitetno dopolnil ponudbo slovenskega konferenčnega turizma, bo stal trikrat manj od luksuznega letala, ki ga je nameravala kupiti prejšnja vlada, v kateri je sedel tudi sedanji opozicijski poslanec Cvikl. Cvikl je pokazal s prstom na domnevno razsipnost pri opremljanju, posebej so bili omenjeni izjemno dragi stoli. V javnost je bila lansirana številka 1.500 evrov za stol. Kaj od tega drži? Drži samo to, da je poslanec Cvikl vlado obtožil razsipnosti. Ampak to tako ali tako vseskozi počne. Ne nazadnje je opozicijski poslanec. Vse postopke pri izbiri notranje opreme centra Brdo je vodil JGZ Brdo in ne vlada. Prejšnji teden je bil razpis končan, izbrani pa so bili konferenčni stoli po 281 evrov brez DDV. Za 1.500 stolov, ki bodo na Brdu, bo namenjenih 187.000 evrov. Je to razsipnost? Poslanec Cvikl se je v zadnjem času precej poistovetil s problematiko stolov in postal pravi izvedenec za fotelje. To je pravzaprav škoda. Sloveniji, predvsem pa vseslovenskemu projektu priprav bi precej bolj koristil, če bi se namesto s tehničnimi vprašanji ukvarjal z vsebino. S svojimi predlogi bi lahko koristno pripomogel k oblikovanju prioritet predsedovanja. Sedaj ko je prestopil v stranko, ki sodeluje v Partnerstvu za razvoj, ima vse možnosti za to. Vlada v okviru tega partnerstva namreč upošteva tudi pametne predloge strank iz opozicije. 19