Grum je pisateljeval slabi dve desetletji (1917Ȕ1935), nato pa mu je navdih usahnil. Rad je potožil, da je težko pisal in da ni imel nikoli trajnejšega navdiha, da je motiv odpravil "v eni potezi in kratkem času". Nuja, da je notranjo napetost moral hitro umetniško razrešiti, in resnica, da mu je navdih služil le krajši čas, sta ga ovirali pisati obsežnejša dela. Čim je prestopil okvir črtice, se mu je snovala mozaična epska zgradba; le stežka je prispel do novele. Tudi Dogodek v mestu Gogi priča, da je lahko zgradil le mozaik prizorov, ne pa dramske zgradbe, ki raste iz igre in protiigre. Njegova proza in dramatika sta po življenjski izkušnji in estetski izdelavi dramatični.