Sestopimo po poti, označeni z avstrijskimi markacijami, proti zahodu, v smeri Ljubelja. Sprva nas vodi kar po grebenu, nato zavije na strmo severno avstrijsko stran in spet na greben. Nekaj časa hodimo po južnem pobočju Košutice in se zopet vrnemo na greben. Teren se s potjo in višinsko razliko spreminja iz skalnatega v travnatega do nizkega grmičevja na sedlu, kjer je desno označen odcep na avstrijsko stran, če izberemo levo, neoznačeno stezico, pa nas pripelje nazaj na planino Korošica. Mi pa nadaljujemo kar po grebenu navzdol do »mejne« ograje, kjer prestopimo nekaj navadnih žic in se na ravnici lahko odločimo med označeno potjo na Ljubelj ali vrnitvijo na planino Korošica. Naša pot vodi dalje po označeni poti. Ko prehodimo zadnjo višjo vzpetino, se pred Rjavo pečjo, 1614 m, znajdemo na pašniku, kjer po brezpotju sestopimo približno 100 metrov na jug do dobro vidne prečne neoznačene poti. Po njej zavijemo desno ter kmalu prestopimo ograjo planine in zakorakamo v gozd. Prečimo daleč desno čez pobočje, nato pa začne steza vijugati ves čas rahlo v desno navzdol. Strmina ne popusti in stezica vztrajno vijuga, tako da si lahko oddahnemo, šele ko končno dosežemo kolovoz. Po njem smo v nekaj minutah na zadnjem ovinku pred mejnim prehodom Ljubelj. Do izhodišča se vrnemo po cesti.