"Bila sem v svojem rodnem kraju. Ujela sem lokalni vlak k starim staršem (čeprav je stari oče v resnici umrl že pred desetimi leti, stara mama pa še prej), vendar se je izkazalo, da sem skočila na ekspresni vlak proti mrzli in daljni deželi, proti Sibiriji. Ko sem to ugotovila, sem takoj poiskala okence za informacije, za katerim je sedel starejši možakar, ki ga je vlakova hitrost premetavala po stolu. Vprašala sem, kdaj se bomo ustavili, da bi lahko zamenjala vlak, on pa je rekel, da je naslednja postaja šele čez dobrih 3000 kilometrov. Začela sem mu pojasnjevati svoj položaj, da sem po neumnosti stopila na napačni vlak in ali bi ga lahko, prosim, ustavili, da prestopim na vlak nazaj v moj kraj. Skoraj prosjačila sem, čeprav ta možak ni imel nobenega vpliva na potek dogodkov, saj je lahko le prenašal podatke. Povedala sem še, da imam dva majhna otroka (zdaj v resnici že najstnika), ki me čakata pri starih starših in pričakujeta, da bom vsak hip prišla ponju."