tančno kot kakšen izurjen uslužbenec, tankovestno in praktično. Ljubezen, ločitev, oboje je teklo po predpisanih metodah, seveda z individualnimi različicami. Vsak primer je bil obdelan z največjo skrbjo in v največje zadovoljstvo strank,« pišejo njegovi biografi in nadaljujejo: »Globokih čustev ni zmogel, ljubil je površno, vendar ženske nikoli ni imel le za predmet naslade. Čutni užitki so bili zanj nekaj več od navadnega stika s kožo. Vedno se je bal zapletov in navsezadnje jih je imel kar precej. Ostal je samski, ker je hotel ostati samski. Tako je bil ustvarjen in kdo lahko reče, da je bil slabo ustvarjen?« Tu in tam pa je le prestopil mejo, tako kot na začetku leta 1749, ko je goljufal pri kartah in bil zasačen pri prešuštvu, zaradi česar je moral Benetke ponovno zapustiti. »Odločitve te klateške osebnosti, tako modre kot zmedene, se skozi njegovo življenje vrstijo kot bele in črne pike na čembalu. Vendar je to tisto obdobje njegovega življenja, v katerem najbolj izstopajo kontrasti med dobrim in zlim, ki niso nikoli nehali osupljati njegovih biografov,« je o Casanovi, ki je bil prevarant, a nikoli tat, igralec, ki je ljubil teatralnost, in mož, ki je etiko, četudi lastno, spoštoval celo v prevari, zapisal zgodovinar Ramperti.