Ko je pred dvema letoma prestopil med profesionalce ProToura, je dejal, da so njegovi cilji neprimerno višji kot biti le priden in uspešen profesionalec. Izjava, da želi postati šampion in zmagati na Touru, se je takrat zdela le kot velike sanje brhkega Belokranjca. Danes je realnost. Za zmago na Touru je seveda pripravljen narediti vse. Na aktualno vprašanje, ali bi bil pripravljen poseči tudi po nedovoljenih sredstvih, če bi mu manjkal le en korak, da bi postal šampion Toura, odločno odgovarja: »Ne! Zmaga na Touru mi ne bi pomenila nič, če bi zaradi tega imel druge težave, še zlasti zdravstvene.« Razmere v svetovnem kolesarstvu pa mu gredo čedalje bolj na roke. Bolj ko se najtežji šport čisti dopinga in nečednih poslov, več ima »belokranjski princ« možnosti, da postane športni šampion, kakršnega Slovenija še ni imela. Po vseh plateh je ta čas še kolesarski mladoletnik namreč povsem primerljiv s svojimi sodobniki in šampioni – Italijanom Damianom Cunegom, Špancem Alejandrom Valverdejem in Belgijcem Tomom Boonenom. Bo ravno Brajkovič tisti, ki se bo z Mont Blanca povzpel tudi na kolesarski Mount Everest? •