Prepričana sem, da ste tudi vi začutili potres. Morda vas je presenetil med spanjem, branjem ali gledanjem televizije... Ali pa pri učenju, tako kot mene. Še nikoli prej ga nisem občutila, a še zdaj čutim, kako me je bilo strah. Pri nas doma smo bili vsak v drugem prostoru, ko se je nekaj minut pred eno začelo vse majati. Strmela sem v omaro. Tako se je majala, da je skoraj padla name, jaz pa sem stala kot vkopana in se nisem umaknila niti za milimeter. Sprva sem mislila, da se je našim zunaj »utrgalo«, a ko je mami pritekla ven, sem ji sledila tudi jaz. Odrasli so se samo smejali, jaz pa sem imela hlačke že na pol mokre od strahu. Pomirila sem se, a še zdaj se spomnim, kako me je bilo res močno strah. Kar na lepem se tebi nič meni nič cel svet zamaje. Kdo se ne bi prestrašil? Končno sem čutila potres, a nad njim nisem prav nič navdušena in si ga ne želim nikoli več.