Odraščal je na dvoru kralja Vaclava IV. in zgodaj izgubil oko. Velik del življenja je preživel kot najemnik in se udeležil bitke pri Grunwaldu, v kateri je poljsko-litovska vojska leta 1410 premagala vojsko tevtonskih vitezov, potem pa se je vrnil na Češko in se pridružil verskemu reformatorju Janu Husu. Vaclav IV. je 1419. umrl in njegov polbrat Sigismund se je hotel polastiti krone. A Čehi so se zavedali, da bo hotel zatreti husitstvo, zato so se uprli. Žižka je postal voditelj taboritov, ene kmečkih vojaških skupnosti, ki so bile veliko učinkovitejše od nedisciplinirane fevdalne vojske, in v vojskovanje uvedel novost. Topove je pritrdil na težke kmečke vozove, s katerimi jih je bilo lahko premikati. Postal je eden prvih vojaških poveljnikov, ki so pehoto, konjenico in topništvo obravnavali kot taktično celoto. Ker je bil zaradi nerodnih vozov omejen na obrambo, je postal mojster v tem, da je nasprotnike prisilil v napad, čeprav niso bili v prednosti. Njegova žrtev je postala tudi Sigismundova vojska, ki jo je 1420. uničil v bližini Prage. Kmalu potem je Žižka izgubil drugo oko, a je svoje čete še vedno vodil v zmage proti rimskokatoliškim in rivalskim husitskim vojskam, dokler ni zbolel za kugo in 11. oktobra 1424 umr l. Husitske vojske so zmagovale še poldrugo desetletje - usodna zanje so bila medsebojna nasprotja.