Svet ima nešteto knjig o generalih velikih držav, še tako pomembni in uspešni poveljniki afriških in azijskih vojsk domačinov ostajajo skoraj neopazni. Eden izmed njih je bil poglavar afriškega ljudstva Zulu po imenu Šaka, imenovan Šaka Zulu. Okoli leta 1717 se je rodil poglavarju Zulujev Senzangakoni in materi Nandi, hčerki poglavarja plemena Langeni. Kot otrok se je moral z materjo seliti od plemena do plemena in v trdem življenju je zrasel v trdega moža. Narava mu je dala bistrost, visoko in močno telo ter pogum. Leta 1811 je postal poveljnik in se kmalu zelo uveljavil. Njegovi bojevniki so lahko metalno kopje zamenjali z močno in težko sulico za boj od blizu. Popolnoma je spremenil način bojevanja. Prej so se bojevniki sovražnih plemen postavili drug proti drugemu. Obmetavali so se s kopji, na koncu je prišlo do boja prsi ob prsi, če se ena stran ni že prej umaknila z bojišča. Šakova taktika je temeljila na hitrem manevriranju enot, obkoljevanju in naglem, odločnem udaru. Tako je premagal vojske vseh sovražnikov. Za cilj si je postavil združitev zulujskih plemen. Do tega pa je lahko prišlo samo s porazom plemen, ki se mu niso hotela podrediti prostovoljno. Na začetku poti k moči je Šaka Zulu vodil pleme s 1500 pripadniki, na koncu ljudstvo z 250.000 ljudmi.