V ekipi računalniških entuziastov, ki so postavil internetno stran za olimpijado na Bledu, je študent petega letnika računalništva Matej Gvid. Nekoč čudežni šahovski deček, slovenski prvak v pionirskih in mladinskih kategorijah, je igral na mladinskem svetovnem prvenstvu, na katerem je zmagal fantiček, ki je komaj videl na mizo. 12-letni Ponomarjev je pometel z vso druščino osemnajstletnikov. Zdaj je svetovni šahovski prvak po verzije FIDE. Matej pa je pustil tekmovalni šah in prestopil med net šahovsko elito. »Kdaj si rečem, da bom odigral partijo ali dve, preden zaspim. Potem pa me potegne. Zmagam 6 tekem zapored, potem eno izgubim, pa v skrbi, da mi ne pade rating, igram tekmo za tekmo. Zadnjič sem vmes pogledal skozi okno in videl ptičke, ki so ob svitu začeli čivkati. Zakaj sem šel na net? Zdaj imam krajšo pot, do šahovskega kluba potrebujem samo dva klika. Na Internet Chess Clubu (www.chessclub.com) imajo vzporedne ratinge s FIDE. Ko se priključim, pogledam najprej na diagram stotine igralcev, ki so tedaj na webu. Lahko izbiram šah ali pa žri, pa časovno dolžino in rating nasprotnika. Ko se javim, moj nasprotnik vidi, kakšen rating imam, in mi odgovori, ali bo igral z menoj ali ne. Tu nastopa več kot 150 velemojstrov, veš, to je lep občutek, ko premagaš velemojstra. Igramo ponavadi na 3 minute, ali pa tudi bullit partije. Na štartu imaš 10 sekund za celo partijo, potem pa za vsako odigrano potezo dobiš bonus ene sekunde. Kdaj kdo, ki je izgubljen, zanalašč prekine linijo. Zato se pred tekmo zmenim za pravilo, da tisti, ki prekine, avtomatično izgubi. Veš, to je intelektualni užitek. Dvoboj za svetovnega prvaka nas spremlja hkrati nekaj sto na internetu, kak velemojster komentira, mi pa v govorilnici klepetamo, napovedujemo naslednje poteze ali pa se šalimo. Med partijo, ki jo igram, zagotovo pa po njej, s tekmecem tudi izmenjava kakšno besedo in droben štos. Sprašuješ, če ni potem isto igrati šah z računalnikom kot z nasprotnikom prek računalnika? Nikakor, obstaja človeška komponenta, zadaj si predstavljam človeka, kako izgleda. Na tej strani nastopajo tudi računalniki, programerji tako reklamirajo njihove sposobnosti. Samo ti vnaprej veš, da je to računalnik. Zoprno je, ko nekdo igra kot človek, vleče pa poteze, ki mu jih daje poleg njega vključeni šahovski kompjuter. Toda zdaj jih odkrijejo in izločijo. Razvili so tajne sisteme, ki prepoznavajo posebne značilnosti, ki jih v določenih pozicijah odigra samo računalnik. Net šah je genialna iznajdba, igre so hitre, moj klub je cel svet, v katerem igra več kot sto velemojstrov. Predvsem pa mi daje svobodo, da mi ni treba izbrati med šahom in računalništvom. Zdaj nimam več problema, kako najti čas po deset dni, da bi odpotoval na mednarodni turnir. Dvakrat pritisnem z miško in sem že na bojnem polju.«