Rimski vojskovodja in državnik Gaj Julij Cezar (rojen 13. julija 100 pred Kristusom) se je po karieri manjšega uradnika in častnika začel s sedemintridesetimi leti ukvarjati z visoko politiko. V soglasju s Krasom in Pompejem, s katerima je sestavljal triumvirat, si je najprej prisvojil mesto glavnega svečenika rimske republike, nato pa še generalski čin. Bolj kot duhovnik je bil uspešen kot general. Osvojil je Ilirik in Galijo, prečkal s svojimi legijami Ren in napadal Germane, vodil pa je tudi odpravo v Britanijo. Ko se je sprl s Pompejem, Kras pa je padel v vojni s Parti, se je Cezar odločil, da bo prekršil zakon in je popeljal svoje čete nad Rim, kar se mu je obrestovalo. Postal je diktator rimske države. Na poti do popolne oblasti mu je stal le še nekdanji zaveznik Pompej. Tega je premagal v bitki pri Farzalu v severni Afriki leta 48. pr. n. št. in prevzel popolno oblast. Po zmagi nad notranjimi nasprotniki je vodil uspešne pohode v Egipt, Malo Azijo, Afriko in Španijo, potem pa se je vrnil v Rim, kjer je izvedel več reform, med drugim koledarsko. Koledar, ki se je poslej imenoval po njem (julijanski koledar), je bil v splošni uporabi skoraj tisoč petsto let, pravoslavna cerkev pa ga uporablja še zdaj. Ker pa je kot diktator po mnenju nekaterih zagrizenih republikancev kazal monarhistične težnje, so organizirali zaroto in ga na marčeve ide leta 44 pred Kristusom umorili. Cezar je bil odličen vojskovodja in je suvereno zmagoval v vojnah. V vojni s kraljem Mitidratom v mali Aziji je zmagal tako hitro in popolno, da je v Rim poslal le kratko sporočilo: »Veni, vidi, vici.« Prišel, videl, zmagal.