Ko je Su Kji, hčerka narodnega heroja Aung Sana, ki so ga skupaj z večino drugih članov prve burmske vlade po osamosvojitvi ubili v atentatu leta 1947, prvič po očetovi smrti prišla v Burmo, je bila prepričana, da bo njen obisk kratek. elela si je le posedeti ob postelji umirajoče matere. Vendar so ravno takrat ulice Ranguna preplavili študentje. Vojaška hunta je nadnje poslala vojsko in v nekajtedenskih nemirih je bilo ubitih približno 3000 študentov. Nekdanja aktivistka Unicefa se je proti svoji volji znašla v središču dogajanja. Desetletja tlačeni Burmanci so se zbrali okrog karizmatične Su Kji in njene Nacionalne lige za demokracijo (NLD). Na volitvah leta 1989, leto dni po študentskem pokolu, je njena stranka prepričljivo premagala stranko generalov, vendar vojska ni hotela predati oblasti. Namesto tega so aretirali večino nesojenih članov parlamenta, tudi Aung San Su Kji, ki je med tem, kot simbol upora proti enemu najbolj represivnih režimov današnjega časa, dobila Nobelovo nagrado za mir.