Jaroslaw, premagala stranko PO.To tedaj za stranko PO verjetno ni bil tak udarec, saj sta bili obe stranki pred volitvami v opoziciji in še pred zmago napovedovali koalicijo za sestavo nove poljske vlade. Zatem sta se stranki pomerili še v boju za predsednika države, ki bo za naslednjih pet let nasledil sedanjega predsednika Aleksandra Kwasniewskega. Da bi povečal bratove možnosti za izvolitev, se je Jaroslaw Kaczynski odpovedal tudi mandatarskemu in s tem premierskemu mestu, to pa se je na koncu očitno tudi obrestovalo. 60 letih vračanje neuresničljivo. Ker pa imajo glasovi beguncev ob volitvah svojo težo zlasti pri nekaterih strankah v Trstu in Gorici, se jim doslej nobena italijanska vlada ni upala povedati resnice. Omenjene organizacije zato izsiljujejo vsakršno vlado, naj zahteva od Slovenije in Hrvaške vrnitev premoženja kot pogoj za njeno vključevanje v evropske integracije. Predvideti je, da bo italijanska diplomacija pritiskala v tem smislu na Hrvaško, ki ni še izplačala svojega deleža iz Rimskega sporazuma. Zaradi lažjega razumevanja obravnavanega vprašanja se nam je zdelo primerno v glavnih obrisih obnoviti njegovo pravno in politično ozadje. Po ustaljeni praksi italijanska diplomacija ocenjuje, da Hrvaška nekaj dolguje Italiji za njen pristanek za začetek pogajanj za vstop v Evropsko unijo. To linijo je dovolj jasno nakazal italijanski zunanji minister Fini ob svojem zadnjem volilno obarvanem obisku v Trstu, kjer je med drugim dejal, da “Italija glede ezulskih vprašanj v pogajanjih s Hrvaško ne bo ponovila napak, ki jih je naredila pred vstopom Slovenije v EU. Zato bo Rim skušal odprta vprašanja beguncev rešiti v dvostranskih pogajanjih z Zagrebom, in sicer preden bo Hrvaška vstopila v EU.” Z drugimi besedami povedano, Italija grozi, da bo postavila veto dokončnemu vstopu Hrvaške v Evropo, če ne bodo prej rešena omenjena vprašanja. Ezulska združenja v Trstu pa so od svoje strani odločno zavrnila tako poziv predsednika Ciampija za rešitev odškodninskega vprašanja kot zadnje Finijeve izjave, ki da so dvoumne in popustljive. Po mnenju ezulskih predstavnikov se istrski begunci čutijo znova izigrani in da jih tudi sedanja desnosredinska vlada ne ščiti, kot bi morala. Kratkomalo zahtevajo, da Italija odpove omenjeni Rimski sporazum in zahteva vrnitev nepremičnin “v naravi”. Predsednik tržaške Unije Istranov Lacota celo grozi, da bodo ezuli prej ali slej “stopili na ulice”. Hrvaški predsednik Mesič je medtem zavrnil zahteve italijanskih beguncev kot neutemeljene na osnovi obstoječih veljavnih dogovorov med državama. Zato vlado premiera Sanaderja čaka nelahka preizkušnja v odnosih z Italijo glede zgoraj obravnavanega vprašanja. Alojz Tul