Šah je postal zopet popularna beseda, znašel se je na prvih straneh časopisov, v televizijskih poročilih, povečala se je prodaja šahovskih garnitur. Fischer se je vrnil kot legenda, saj ga ni šahista, ki ne bi hotel odigrati dvoboja z njim, in ga ni šahista, ki bi z zmago zaslužil toliko kot on. Toda kaj namerava Fischer? Res premagati prvaka FIDE Kasparova? Dvomim, saj vsakič, ko zasliši ime Kasparov, izstreli psovke o prevarantu, psu, ki bo moral sprejeti vse njegove pogoje. Njegova ideja je narediti iz sebe splošno priznano institucijo svetovnega prvaka, kot je bil njegov idol Steinitz pred stoletjem. Kasparova namerava premagati sistemsko, tako da bodo vsi Fischerjevi dvoboji zasenčili FIDINA prvenstva. Naslov bo lahko branil večkrat na leto, medtem ko bo Kasparov čakal po tri leta. Po tem principu in ob veličini njegove legende je jasno, da bo vsak med šahisti, ki bo dobil priložnost, da se postavi po robu Bobbyju, to z veseljem sprejel. Fischer spreminja šah v spektakel, v velike dvoboje. Po njegovem mnenju je možno v vsaki partiji remizirati, če se za to odločiš vnaprej, zato je edini smisel šaha igranje na zmago. Indikativna pri Fischerju ni le njegova zlobna logika - novinar Tigra iz Pirota mu je hotel predstaviti novo, preprostejšo numeracijo potez, toda ko je rekel, da zato rabi deset minut za pojasnjevanje, je Fischer odvrnil: potem pa ni preprosta, preprosto mi lahko pojasnite v desetih sekundah -, ampak njegov občutek za navijače: »Mnenje preprostih šahovskih gledalcev je zame zelo pomembno. Vse spremembe pravil so zaradi povečevanja zanimivosti partij!« Fischer se ne vrača kot šahist, ampak kot šahovski reformator.