Tone Rop pa se je vendarle moral posloviti od vodenja stranke. Na kongresu oktobra 2005 je bil za predsednika stranke izvoljen Jelko Kacin. Tudi Mateja Lahovnika so takrat evidentirali kot kandidata za predsednika stranke, a se je raje odločil, da se bo potegoval za mesto podpredsednika, in je prepričljivo premagal protikandidata Milana M. Cvikla in Marka Pavliho. Sta se že takrat s Kacinom gledala postrani? »Glavni konflikt je že v tem, kako vidimo stranko,« razlaga Lahovnik. »Jaz sem govoril o odprtosti, nekateri drugi pa so govorili o enotnosti. Če je cilj organizirati LDS po vzoru SDS, to ne bo nikoli funkcioniralo. V enotnosti si tudi majhen. Takratni in tudi sedanji predsednik je začel svoj mandat tako, da je obračunaval z nekaterimi vidnejšimi igralci svojega moštva.« S Kacinom se nista ujela, ne kot sodelavca ne v pogledih. »To, kar se zdaj dogaja v LDS, je zašlo v precej populistične vode. Program, ki je bil sprejet leta 2004 in pri katerega oblikovanju sem sodeloval tudi sam, se več ne izvaja. Ali pa to ni več tisti program. Kacin je le vrh ledene gore. Tisto kar Ropu ni uspelo po volitvah, očitno tudi Kacinu ne uspeva. Razlika pa je v tem, da je Kacin vztrajen. Mislim, da bo zadeve še bolj zamrznil.«