Mlada francoska modna kreatorka Lucie Carrasco je prestala marsikaj, preden je prodrla s prvo modno revijo v francoski prestolnici. Za njo so mnoge prečute noči, ko je risala modele, iskala finančno podporo, se spoprijemala s surovim svetom in z nečim, s čimer se njenim srečnejšem tekmecem ni treba: mišično distrofijo, boleznijo, zaradi katere mišice pešajo. Pri dvajsetih letih se ji je posrečilo postaviti modno revijo v razkošnem pariškem hotelu Crillon . Z veličastnimi modeli v oprijetih oblekah in prozornih minioblačilcih je požela silen aplavz. »Čutnost je nadvse pomembna,« pravi rdečelasa kreatorka, privezana na invalidski voziček. »S problemom lepote sem se soočila zelo zgodaj. Lepota je moja strast,« je izjavila po uspešni reviji. Svojo ljubezen do mode povezuje z dolgotrajnim bojem proti bolezni. »Kot najstnica sem preživela veliko časa v bolnišnicah. Da bi mi čas hitreje minil, sem risala in sanjala o oblekah, ki bi jih nosila v resničnem življenju.« Dekle lahko premika roke, ima pa hrom vrat in telo. Riše in kroji s pomočjo šivilje. Pravi pa, da zanjo ni najpomembnejše premagati invalidnost, temveč je največji izziv premagati predsodek modne industrije, da je videz vse. Ko se je pri osemnajstih hotela vpisati na kako modno šolo, je ugotovila, da nikjer ne marajo sprejeti človeka na invalidskem vozičku. »Najhuje od vsega je bilo že od vsega začetka poslušati, najprej v šoli in kasneje povsod drugod, da me ne sprejmejo, ker ni v navadi, da bi se mlada ženska razkazovala na invalidskem vozičku,« je dejala.