Opis: S planine gremo proti zahodu po kolovozu, ki se kmalu spusti v grapo Rio Montasio. Tu zavije ostro v levo in pelje navzdol v Reklanico, mi pa sledimo poti št. 621 vodoravno proti desni. To je začetek znane Visoke poti (Via Alta), po kateri bomo hodili kako uro. Mehka, z iglicami posuta mulatjera, ki se vije po strmih pobočjih Curtissonsov, 2240 m, in Zabuša, je prijetna visokogorska promenada in v zgodnjem poletju naravni botanični vrt. Po eni uri dospemo do grape Livinal di Vandul, ki se spušča z istoimenske škrbine. Udobnega sprehoda je konec, treba je zagristi v breg. Hudo strmino do škrbine premaga pot št. 640 v številnih ključih, ki se vijejo med zanimivimi konglomeratnimi stenami z votlinami. Takoj nad škrbino Vandul se dviga strma, 100 metrov visoka skalna stopnja, ki je brezhibno zavarovana z žico. Ob njej splezamo naravnost navzgor do široke police, ki nas popelje levo na razgledno travnato sleme. Po njem se povzpnemo na neizrazito vzpetino, 2124 m, onstran katere se z desne skozi ozek kamin priključi plezalna pot Norina iz Dunje (glej turo št. 46). Nekaj metrov nižje stopimo na široko, travnato sedlo Forca de la Viene, 2121 m. Do vrha nas čaka še slaba ura vzpona po strmem travnatem pobočju, prekinjenem s skalnimi skoki. Ponekod moramo še malo poplezati, prave poti pravzaprav ni. Na prostranem vrhu nas pozdravi bivak Sandro del Torso, ki je nekoč stal na sedlu Peravo (Sella Grubia) v Kaninskem pogorju, a so ga leta 1977 s helikopterjem prenesli na Strmo peč.