V Argosu je vladal kralj Akrizij, ki so mu prerokovali, da mu bo njegova hči rodila vnuka, ki bo ubil deda. Ravnal je po zdravi pameti in Danao zaprl v bronast stolp. Toda pri tem ni računal na Zevsa, ki se je bil zaljubil v njegovo prelepo hčer in pomagal pri umetni osemenitvi. Kot zlati dež je bil prišel v njeno ječo in po čudežu se ji je rodil Perzej. Njen oče Akrizij v skrbi za svojo glavo ni stal: hčer je skupaj z vnukom položil v skrinjo in jo predal morskim valovom. Mati in sin sta kajpak našla obalo in še naprej lepo uspevala: prva je bila lepotica, ki je mešala glave kraljev, drugi pa junak, ki je premagal pošast Meduzo. Ker je njegov oče vladar nedosegljivega Olimpa, se njegova jeza obrne na zlohotnega deda. Ko Akrizij zve, da ga išče Perzej, se spomni oraklja, ki je napovedal, da ga bo ubil vnuk in zbeži v tuje mesto. Toda tod gre po naključju Perzej, ki se udeleži iger, na katerih meče disk in po nesreči zadane enega od gledalcev in ga ubije. Odveč je povedati, koga je zadel.