Grajski sluga je pričel na dolgo in široko pripovedovati, kako je v svojem skrivališču čakal in čakal, ko je zaslišal prhutanje in potem zagledal velikanskega zmaja, ki je polagal kepice zlata pred vrata vaščanov potem je nekaj zabrundal in odletel v temno noč. Ko je sluga končal, se je graščak zamislil in njegov obraz je postal teman. Nagnal je vse iz sobane in začel kovati svoj skrivni načrt, Le kako bi odkril zmajevo gnezdo in mesto, kjer zmaj dobi zlato. Vse kar si je do takrat domišljal, se mu je zdelo nemogoče in neizvedljivo, saj ni imel dovolj ljudi, da bi lahko poslal vojsko, da bi poiskala zmaja in ga ubila ter se polastila zlata. Graščak si je že domišljal, da bo z zlatom postal tako mogočen, da bo zavladal celemu kraljevstvu in premagal kralja in se sam oklical zanj. Zaradi teh misli je postal nekoliko manj teman in zagrenjen, bil je skoraj miren.