(Dolg, razmišljujoč, asketski molk.) Gora Uršlja je, kot sem že omenil, erotična. Ima fantastične obline in je v bistvu kot ležeč ženski akt. V mojem trenutnem slikarstvu lahko nastopa v dialogu, nadrealistično, lahko je samo fragment. To so hkrati simbolne figure, ki se pojavljajo že od pamtiveka. Ko imam v mislih žensko bitje, vidim v njem prelestno naravo, sozvočje vsega lepega in še posebej rojstvo, kot čudež sveta.Tudi slika je rojstvo. Dejstvo je, da ženski svet še ni popisal lastnega fenomena, da so žensko v zgodovini upodabljala bolj moška bitja. Meni je všeč, če ženska pri vseh teh vlogah, poslu in poslanstvu ostane ženska, z vsemi naravnimi vrednotami. Nisem naklonjen nekakšnim genetskim spremembam. V ustvarjalnem procesu ima ženska svoj glas, ki ga ne premore noben moški. V nešteto primerih bi lahko omenil odlične ilustratorke pri nas doma in v svetu. Izreden fenomen, vreden občudovanja v slikarskem svetu, pa je bil Jože Tisnikar, ki je zmogel nekaj, kar bi lahko pripisal ženski materinski ljubezni. Kot fragment v sliki je mrtvega dojenčka ob avtoportretu ovil s povoji, nežno kot sviloprejka. Toliko v tem trenutku o tej zanimivi, večni temi.