Skupina Visoke Bele špice skriva v svojih nedrjih na južni strani odročno in težko dostopno krnico, nad katero se v polkrogu dvigajo navpične stene drzno ošiljenih skalnih stolpov. Od krnice - imenujmo jo kar Južna krnica Belega potoka (Circo Sud di Rio Bianco) - se proti Jezerski dolini spuščajo številne globoke grape, po katerih spomladi in v zgodnjem poletju hrumijo razpenjeni hudourniki z obilo vode. Med grapami prepadajo delno skalnate, delno poraščene vesine, ki v nižjih predelih prehajajo v gozdnata pobočja z macesni in smrekami. Ves predel je izredno samoten in težko prehoden, zato ni čudno, da so si gamsi in druga divjad tu našli varno zavetje. Toda človek - lovec je vdrl v njihovo kraljestvo: od koče Brunner so za potrebe nekega saškega kralja (katerega natančno, kljub prizadevanju nisem uspel ugotoviti), nadelali lovsko pot, ki preči južna pobočja Visoke Bele špice na višini 1300 do 1400 metrov. Danes je ta pot dobro markirana in na izpostavljenih mestih tudi zavarovana, vendar je tura po njej vseeno majhna pustolovščina. Zaradi razdiralnega delovanja vode nismo namreč nikoli gotovi, v kakšnem stanju bo pot v številnih grapah, ki jih preči. Pripravljeni moramo biti na možna neljuba presenečenja, tudi na umik. S tem opozorilom pa bralca ne mislim odvračati od te redko obiskane poti - nasprotno! Izkušeni gorniki bodo na njej doživeli veliko lepega in zanimivega. Predvsem bodo lahko občudovali romantično in odmaknjeno gorsko okolje, v katerem igra prelestna narava svojo večno simfonijo življenja.