Včasih mi je neprijetno in se potegnem v majhen prostorček za čistila. Prejšnje jutro sem recimo videla znano gospo, ki pogosto nastopa v opravljivi ženski reviji, ko je odhajala v egiptovsko letovišče. Rekla sem ji: "Vi ste pa zgodnji, gospa!" Razširil se je vonj dragocenega Chanela. Danes ponoči, ko sem bila spet na starem delovnem mestu in v znani opravi, dolgi in široki modri halji, sem ujela drugačen prizor. Okrog štirih zjutraj, ko soseska ponavadi še globoko spi, so se na dvorišču ustavile gume razkošnega avtomobila. Potem se je na stopnišču zaslišal prelestni ženski glasek, ki ga v tej hiši še nisem slišala. Smuknila sem, kolikor se je hitro dalo, med metle, čistila in drugo kramo... Ej, ljudje, prizor za bogove! Gospod, ja, ja, znana živina, je peljal v stanovanje damico dobrih dvajsetih let, gospodičnico, ogrnjeno z belim kožuščkom. Peklenšček v meni mi ni dal miru in tako sem šla po sledeh čeveljcev. Izza vrat tistega stanovanja so prihajali nežni glasovi, ki jih pozna vsak, ki je upihnil - recimo - deset svečk. Gospa v eksotičnem letovišču, gospod v domačem raju z zapeljivo Evo. A to je le ena od zgodbic.