Pršica prebije zimo na starem lesu, največkrat pa v brstih ali tik ob njih. Škodo začne povzročati takoj, ko brsti nabrekajo, saj sesa brstne sokove. V posameznem brstu je lahko toliko pršic, da brst uničijo. Z uničenih brstov se selijo na mlade poganjke in v nove brste. Brsti so lahko popolnoma uničeni ali pa toliko moteni v razvoju, da poženejo kratke poganjke s kratkimi členki. Napadeno listje se razvija počasi, je zvito ali kako drugače preoblikovano. Ta znamenja so podobna pozebi in jih v hladnem vremenu, v katerem se listje ne more hitro razvijati, tudi prej opazimo. Mladi listi so v hladu dlje časa izpostavljeni vplivom pršic. Pršice povzročijo večjo škodo na manjših listih kot na večjih, ki so že povsem razviti. Sicer pa se pršice poleti počasneje množijo, tako da se listje kljub napadu ne suši in ne odpada. Jeseni se pršice preselijo pod lubje in v brste.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Pršica pršica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
prebije prebiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zimo zima samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
na na predlog; mestnik
starem star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
lesu les samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
največkrat največkrat splošni prislov; presežnik
pa pa priredni veznik
v v predlog; mestnik
brstih brst samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
ali ali priredni veznik
tik tik splošni prislov; nedoločena stopnja
ob ob predlog; mestnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, mestnik
Škodo škoda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
začne začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
povzročati povzročati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
takoj takoj splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
brsti brst samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
nabrekajo nabrekati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
saj saj priredni veznik
sesa sesati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
brstne brsten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
sokove sok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
V v predlog; mestnik
posameznem posamezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
brstu brst samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
pršic pršica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
da da podredni veznik
brst brst samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
uničijo uničiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Z z predlog; rodilnik
uničenih uničen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
brstov brst samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
selijo seliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
mlade mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
poganjke poganjek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
v v predlog; tožilnik
nove nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
brste brst samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Brsti brst samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
popolnoma popolnoma splošni prislov; nedoločena stopnja
uničeni uničen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
moteni moten deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
razvoju razvoj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
da da podredni veznik
poženejo pognati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kratke kratek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
poganjke poganjek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
s z predlog; orodnik
kratkimi kratek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
členki členek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
Napadeno napaden deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
listje listje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
razvija razvijati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
počasi počasi splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zvito zvit deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
drugače drugače splošni prislov; nedoločena stopnja
preoblikovano preoblikovan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
Ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
znamenja znamenje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
podobna podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
pozebi pozeba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
hladnem hladen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
vremenu vreme samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
v v predlog; mestnik
katerem kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
listje listje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
more moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
hitro hitro splošni prislov; nedoločena stopnja
razvijati razvijati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
tudi tudi členek
prej prej splošni prislov; primernik
opazimo opaziti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Mladi mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
listi list samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; mestnik
hladu hlad samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
dlje daleč splošni prislov; primernik
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
izpostavljeni izpostavljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
vplivom vpliv samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
pršic pršica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Pršice pršica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
povzročijo povzročiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
večjo velik splošni pridevnik; primernik, ženski spol, ednina, tožilnik
škodo škoda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
na na predlog; mestnik
manjših majhen splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, mestnik
listih list samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
kot kot podredni veznik
na na predlog; mestnik
večjih velik splošni pridevnik; primernik, ženski spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
že že členek
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
razviti razvit splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Sicer sicer členek
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pršice pršica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
poleti poleti splošni prislov; nedoločena stopnja
počasneje počasi splošni prislov; primernik
množijo množiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
tako tako priredni veznik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
listje listje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
kljub kljub predlog; dajalnik
napadu napad samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
ne ne členek
suši suša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
in in priredni veznik
ne ne členek
odpada odpadati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Jeseni jeseni splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pršice pršica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
preselijo preseliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
pod pod predlog; tožilnik
lubje lubje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
v v predlog; tožilnik
brste brst samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar