Na televiziji je vse res. Tudi mene boste zalotili, da vam prizadeto ali navdušeno pripovedujem napeto zgodbo iz resničnega življenja. Vprašali me boste, kako vem, da je resnična. »Videl sem na televiziji,« bo moj odgovor. In ne boste mogli polemizirati. Najbrž ste jo tudi vi že videli na televiziji. Na televiziji je res vse res. Blondinka, ki vam prodaja pivo, pridigar, ki vam ponuja zveličanje, mamut, ki se zbudi iz tisočletnega spanca v Sibiriji, poplave v Afriki in predsednikov obisk Pakistana. In vse je v isti ravnini. Vse je enako pomembno. Reklame in usodne novice. Politični svet mora najti obliko, ki bo v tem neskončno močnem mediju izsesala vaše možgane in vas hipnotizirala. Na trenutke je grozljivo, ker je tako zelo močno. Konkurenca pa je huda. Politična govorica se je zaradi tega skrčila v kratke stavke, ki tekmujejo z reklamnimi sporočili in košarkaškimi tekmami. Če berete politično zgodovino te dežele, jo doživite kot nekaj zelo temnega in zapletenega. Sedaj so politiki vedno bolj prozorni liki, hkrati pa vedno bolj bledi in predvidljivi. Tako kot televizijski liki. Poenostaviti so se morali. Že ko smo postavljali Hair, smo se ukvarjali s tem, kako prebiti zid ekrana in za njim najti resnično življenje.