Pravni temelj za odškodnino je Otu Vilčniku v upravnem postopku sicer že priznala komisija za izvajanja zakona o popravi krivic. Priznala mu je status političnega zapornika, pravico do odškodnine in v pokojninsko dobo delno tudi vštela čas, prebit za rešetkami, in čas brezposelnosti, vendar do zdaj ni dobil niti tolarja. Zato s tožbo zahteva izplačilo vseh izgubljenih plač, priznanje delovne dobe, od zahtevanega zneska pa naj bi mu šlo 46 milijonov tolarjev za duševne bolečine, dobljene zaradi razžalitve dobrega imena in časti, kršitve pravic osebnosti ter okrnitve svobode. Ves čas je bil namreč pod nadzorom državnih organov, kar naj bi mu povzročalo trpljenje.