Ljubljana, 18. aprila - Druga obravnava Zakona o žrtvah vojnega nasilja je končana. Tretja obravnava vsebine najverjetneje ne bo bistveno spremenila. Žrtve vojnega nasilja so izgnanci, taboriščniki, zaporniki, delovni deportiranci, interniranci, begunci, prisilno mobilizirani v tuje vojske, ukradeni otroci in osebe, ki so med 25. junijem in 18. oktobrom leta 1991 zgubile prostost. Žrtve vojnega nasilja bodo imele pravico do višje ravni zdravstvenega varstva (zdraviliško ali klimatsko zdravljenje), do upokojevanja pod posebnimi pogoji, do vojne odškodnine po posebnem zakonu, do dosmrtne mesečne rente, prednosti pri dodeljevanju socialnega stanovanja in odškodnine za odvzeto ali uničeno premoženje ter psihično in fizično trpljenje. Vlada je zadolžena, da dobi v treh mesecih seznam mobiliziranih v nemško, italijansko ali madžarsko vojsko, ki so bili v ruskem ujetništvu, od Nemčije, Italije in Madžarske pa mora Slovenija zahtevati vojno odškodnino. Internirancem v nemških koncentracijskih taboriščih, v Jasenovcu in na Rabu se bo čas, prebit v taborišču, štel dvojno. Država bo izplačevala tudi dosmrtno mesečno rento. Taboriščniki in zaporniki naj bi prejeli po 300 tolarjev za vsak mesece, prebit v taborišču ali zaporu, izgnanci in interniranci po 200 tolarjev za vsak mesec, delovni deportiranci in pobegli pred izgonom pa po 120 tolarjev mesečno.