Za konec teh namišljenih in resničnih zgodb o poslanskih privilegijih zapišimo, da je v Evropi urejevanje statusa poslanca po končanem mandatu precej različno. Povsod še določeno obdobje, različno dolgo, od dveh mesecev do poldrugega leta, dobivajo svojo plačo, če ne dobijo prej druge službe. Po preteku tega časa jih tako kot pri nas doleti usoda nezaposlenih. Po uradnih podatkih pri nas 13 poslancev iz prejšnjega mandata tudi po enem letu plačanega iskanja službe te niso dobili in so se zato prijavili na zavodu za zaposlovanje. Ob tem, da se po Evropi kaj takega zelo redko zgodi, ta številka marsikaj pove o urejenosti in politični kulturi naše države. A ostanimo še malo v Evropi. V Nemčiji in Avstriji s kandidaturo za poslanca še najmanj tvegajo državni uslužbenci, kajti po končanem mandatu jih prejšnja uradniška služba lepo čaka. V Nemčiji služba čaka tudi profesorje na univerzah. Ostali se morajo znajti sami oziroma za njih poskrbi stranka. Predčasnega upokojevanja ne poznajo. V Avstriji poslanci za pokojnino obvezno vplačujejo 11,75 odstotka plače za višjo penzijo, lahko seveda tudi več. V Nemčiji poslanci, starejši od 65 let, po koncu mandata poleg tako imenovane prehodne plačevišina je odvisna od časa, ki ga je poslanec prebil v službi parlamentadobijo še starostno nadomestilo, mlajši pa odpravnino.