Trbovlje - Rudarji so proti Slovanu ostali brez potrebnih točk. V nadaljevanju, natančneje pred današnjim gostovanjem v Slovenj Gradcu, jih čaka »misija nemogoče«. Stanje v ekipi je alarmantno, pa ne zaradi poraza, ampak zaradi bolezni, ki je položila v posteljo domala celotno ekipo. Z izjemo Aleša Šmejca in Andraža Reparja, ki sta edina ostala na nogah, so vsi ostali večji del tedna prebili v posteljah. »Slabo, da slabše ne more biti,« so bile prve besede nekdanjega kapetana Šmejca, ki ravno tako ni povsem zdrav. »Treningi so bili ves teden okrnjeni. Več kot pet ali šest nas ni bilo nikoli, tako da o kakšni načrtni vadbi ni bilo govora. Kako bo, kdo vse bo sposoben igranja v Slovenj Gradcu in kaj pričakujemo oziroma čemu se lahko nadejamo, o tem res nima smisla govoriti. Čeprav je res, da bi nam po sobotnem spodrsljaju kakšna točka prišla še kako prav,« je bil črnogled, sicer po naravi optimistični realist Šmarčan, ki pa je pred tekmo z ježki razumljivo precej skeptičen. Proti Slovanu priznava, da so bili v nadaljevanju neprepoznavni, da so bile želje morda prevelike, skratka, da to ni bila slika realne vrednosti ekipe, ki je v normalnih okoliščinah sposobna veliko več. Toda tako pač je. Tudi tekmo v Slovenj Gradcu bodo morali odigrati tako ali drugače. O kakšni preložitvi, kot smo sicer neuradno izvedeli, v Trbovljah niso niti razmišljali. »Odigrali bomo z razpoložljivimi močmi in po najboljših močeh,« sporočajo čvrsto odločeni iz trboveljskega tabora. To pa je tudi edino optimistično sporočilo iz Polaja, ki je ta teden sameval.