Jesen svojega življenja preživlja z najmlajšim sinom Alojzom in snaho Vero v Rakičanu ter z enim od šestih vnukov Brankom. V zadnjem času jo nekoliko peša zdravje, predvsem težko hodi in nekoliko slabše vidi, zato veliko večino časa prebije v postelji, medtem ko sliši še vedno dobro. Iz mlajših let ji je ostala navada, da se vsak teden vsaj enkrat okopa in kljub težavam še vedno sama hodi v kopalnico. Do pred nekaj leti je z lahkoto hodila tudi okrog hiše in po posestvu, oktobra leta 1999 pa si je zlomila kolk. "Vstala sem s postelje, se oblačila in kar naenkrat sem se prevrnila. Pozneje sem bila operirana, toda nič več ni tako, kot je bilo," se babica Veronika spominja svoje nezgode. "Če bi samo vedeli, kako pogumna je bila babica po omenjeni operaciji. Ob 12. uri so jo pripeljali iz operacijske sobe, in ko sva jo ob pol enih z možem šla gledat, je že sedela na postelji in silila z nje. Hotela je namreč že hoditi in komaj smo so jo zadržali. Ko je šel mož Alojz po medicinsko sestro, ta ni mogla verjeti svojim očem. ,To ne more biti res, saj smo jo ravnokar iz operacijske pripeljali,' je dejala sestra," nam je pripovedovala njena snaha Vera. Žal pa v teh letih nesreče nikoli ne počivajo, saj se je ob zadnjem božičnem kosilu spet poškodovala. Ko se je po kosilu odpravljala k počitku, se je spotaknila in si poškodovala desno roko, zato je spet morala v bolnišnico na šivanje in po obvezo.