S šerifom Arpaiom sva se srečala pred moškimi šotorskimi zapori. Med tem, ko mi je razkazoval šotore, so ga jetniki prosili za podpis na karticah z njegovo podobo. Če hočejo pisati domov, lahko to namreč naredijo edino na kartici s šerifovo podobo. Zaporniki so mi polglasno šepetali komplimente, med katerimi ni bilo niti ene nespodobne besede, saj vedo, da bi bili zanjo kaznovani. Šerif je potem enega izmed njih vprašal, ali bi mi pokazal svoje roza spodnjice, da bi jih lahko fotografirala. Fant je bil najprej nekoliko sramežljiv, nato pa mi je pogumno razkazal svoje roza boksarice, prek katerih je visel pivski trebušček. Arpaio je zelo nenavadna oseba, nekakšna mešanica velike samoveščnosti in ponižnosti. Je zelo strog in pravi, da jetnikom ne želi olajšati časa, ki ga prebijejo v ječi. Če jim ne bo všeč, se ne bodo želeli vrniti, se glasi moto, v katerega verjame. »Vem, da imam veliko kritikov, vendar moja odgovornost je, da služim ljudem. Izvoljen sem bil že trikrat zapored, in to z več kot 70 % glasov,« mi je povedal.