Pesnik, ki je ustvaril znamenito Božansko komedijo, Dante Alighieri (rojen leta 1265), je večino svojega življenja preživel v pregnanstvu daleč od ljubljenih Firenc. Posvetil se je književnosti in boju proti tiraniji. Zaradi političnih obračunavanj bi skoraj izgubil glavo, v začetku aprila leta 1303 so ga celo obsodili na grmado, če bi si kadarkoli upal vrniti se v Firence. V njegovem času so bile namreč Firence razdeljene: med zagovornike papeža je sodil tudi Dante, drugi so bili bolj za nemške cesarje. Ko so se privrženci papeža razdelili na dvoje, je skušal ostati nevtralen, vendar se je končno le odločil za eno od skupin, ki pa je bila nazadnje poražena. Čeprav ga takrat ni bilo v Firencah, se ni mogel izogniti maščevanju. Leta 1302 so ga obsodili na visoko globo in mu zaplenili premoženje, pozneje pa je bil tudi obsojen na smrt na grmadi. Ko je postal slaven, so mu sicer dovolili, da se vrne, vendar le če bi prej nekaj časa prebil v ječi. Ponosni pesnik v to ni privolil in je zadnje dni življenja preživel v Ravenni (umrl leta 1321).