“Spoznala sva se na vaški veselici. Bil je tako samozavesten, da se mi je zdel celo aroganten. Življenje je hotelo, da se najdeva na priljubljeni spletni strani. Na chatu sva prebila ure in ure, preden sva se odločila, da je napočil čas za zmenek v živo. Oba sva bila za to, da ostaneva samo prijatelja. Zame je bil uganka. Bila sem mlada in neizkušena, on pa ženskar in tako lep. Nekega dne, ko sva ležala na postelji, me je poljubil. To je bil najbolj sladek in nežen poljub, kar sem jih kdaj dobila. Preplavil me je vihar čustev, val neopisljive strasti. Gledala sva se in oba sva vedela, da se je nekaj spremenilo: to ni bilo več samo prijateljstvo. Žarela sem od sreče. Ko mi je prvič rekel, da me ljubi, sem se mu zahvalila. Ko se tega spominjam, se nasmejem. V trenutku se je z neobvladljivo silo zasidral v moje srce. Tako različna, skupnega nimava skoraj nič, a jaz brez njega ne morem živeti, on pa brez mene tudi ne. Zdaj sva skupaj dve leti in prepirov je bilo toliko, da se jih ne da prešteti, poljubov pa še več, vendar ne bi zamenjala niti enega trenutka najinega skupnega življenja, saj sem živela za vsakega. Mogoče bi morala ostati le prijatelja, mogoče pa sem našla ljubezen svojega življenja.”