Fotografija vzhajajoče lune nad »katedralo« v parku Yosemite v Združenih državah Amerike je ena tistih, ki bodo ostale neprekosljiv primer skoraj religioznega čutenja pokrajine ob tehniki, ki je danes mogoča le še na ročno narejenih materialih. Po eni strani je bil Adams zelo senzibilen opazovalec pokrajine, po drugi pa garač, ki je privlekel kamero velikega formata do točke, kjer so se mu stvari pokazale take, kot jih je »videl«, potem pa prebil ure in ure v temnici, da je iz posnetka izvlekel natanko tisto, kar je hotel. Ta fotografija ni posnetek, ki ga ujameš, to je podoba, ki jo dočakaš. Luna ravno na pravi točki, senca vrha, ki ga ne vidimo, natančno v diagonali dna stene in tema hriba na levi strani, ki brez risbe vzdržuje ravnotežje s tisto na drugi. O naključju tu ni govora.