V spremem listu ob postavljeni instalaciji (1988) je Kabakov zapisal: Osamljeni stanovalec sobe je bil, kot se je razjasnilo ob poznejšem pripovedovanju njegovega soseda, obseden s sanjami o poletu v vesolje, in po vsej verjetnosti je svoje sanje, svoj veliki projekt tudi uresničil. Celoten kozmos je v skladu z razmišljanji stanovalca sobe prežet s tokovi energije, izvirajoče nekje zgoraj. Njegov projekt je treba razumeti kot poskus, kako ujeti te energetske tokove in odplavati z njimi. Katapult, viseč s kotov sobe, bi temu novemu astronavtu, ki je bil neprodušno zaprt v plastično vrečo, priskrbel potrebno začetno hitrost, v višini 4050 metrov pa bi dospel do tokov energije, skozi katero je v tem trenutku potovala Zemlja na poti po svoji orbiti. Astronavt je v svojem skoku moral prebiti strop in streho, zato je nastavil eksploziv in v trenutku, ko je zapustil katapult sta se strop in streha razletela, tako da je imel prosto pot ven. Pozno ponoči je bilo vse na svojem mestu in vsi stanovalci v skupnih stanovanjih so spali. Predstavljajte si njihovo grozo, strah in osuplost. Lokalna policija je prispela, preiskava se je začela, stanovalci so iskali povsod na vrtu, na cesti , toda njega ni bilo moč najti. Po vsej verjetnosti je svoj veliki projekt, osnovno preokupacijo, po kateri so ga poznali sosedi, uspešno izvedel.