Med tistimi, ki se vedno znova bojijo obilnejših deževij, je zagotovo Barbara Benedičič s Plavža, ki stanuje le dobrih 20 metrov stran od Selške Sore. Tam reki ni treba dosti narasti, da prestopi breg in zalije njeno stanovanje. »Nas po letu 1990 ni zalilo samo dvakrat, ampak je poplavljalo vsaka tri leta,« je povedala Barbara, ki se je po najhujših, lanskih poplavah odločila, da ne bo več obnavljala stanovanja v pritličju hiše, ki je bilo doslej že tolikokrat pod vodo. »Nima ga več smisla urejati. Ko sem leta 1995 v celoti obnovila stanovanje, mi ga je dva meseca kasneje zalilo. Preveč škode nastane. Imela sem protipoplavna vrata, ki so dobro tesnila, vendar pri takšni poplavi, kot je bila septembra, ne pomaga nič. Voda je stanovanje zalila do višine 1,8 metra, skoraj do stropa,« se spominja sogovornica, ki se je iz poplavljenega stanovanja rešila tako, da je prebila strop in skozi luknjo zlezla v zgornje nadstropje, kjer je živela mama. Slednjega se, začuda, danes spominja z nasmeškom na ustih.