Čas pa je pri gradnji cest zelo dragocen. Medtem ko se gradbinci prepirajo, kdo bo opremil predora, skupaj dolga dobre štiri kilometre, se slovenski dopustniki vračajo iz Dalmacije (po pravkar prebitem predoru pod Velebitom) in iz Kvarnerja. Prve besede povratnikov pa pogosto niso namenjene poletnim doživljajem, temveč hitrosti, s katero sosedje gradijo avtoceste. Dopustniki primerjajo dolžino lanskih in letošnjih hrvaških avtocest in zdihujejo: "Kaj, za vraga, je narobe z nami, da cest ne moremo graditi vsaj malo hitreje!" Nič čudnega: Belokranjci bodo morda že prihodnje leto lahko prišli hitreje do Zadra kot do Kopra! Pripombe pristojnih, ki opozarjajo, da Hrvatje na račun gradnje cest kopičijo dolgove, niso povsem prepričljive. Čakajoče v vrstah ob koncu naših avtocest namreč prav malo briga, kakšen je hrvaški dolg. Poleg tega pa menda tudi Hrvatje višino svojega javnega dolga še nekako stlačijo v maastrichtske kriterije.