Minuli ponedeljek je bil v SLS, natančneje v slovenski narodni zvezi, občni zbor in tam so za svojega novega predsednika soglasno izvolili nekdanjega predsednika SLS ter podpredsednika vlade iz prvega koalicijskega mandata Marjana Podobnika. Ta je nasledil Joška Jorasa prav v času, ko je slovenska vlada prek prvega ministra Janše in zunanjega ministra Rupla dala jasno vedeti, da ne le ne nasprotuje Hrvaški v približevanju EU (podelitvi mandata za začetek pristopnih pogajanj), temveč jo pri tem dejavno podpira. Brata Podobnik sta bila, če si javnost nekoliko osveži spomin, nosilca predvolilnega konflikta na meji s Hrvaško, ko so sadili lipo in Hrvate tako razkurili, da so jih ti skupaj s strankarskimi tovariši aretirali. Po mnenju poznavalcev je bil jeseni ta dogodek edini razlog, da je SLS sploh prebila prag vstopa v parlament. Toda nacionalizem Piranskega zaliva ni bil bistvo petih sklepov, ki so ga že pod Podobnikovo taktirko sprejeli navzoči. Bistvo je bilo v vprašanju privatizacije državnega premoženja, za katero je nova vlada že povedala, da ga želi oddati za namen zagona gospodarstva, in ne kak drug. Krilo Marjana Podobnika je tako napovedalo, da od vodstva SLS (to pa je krilo Janeza Podobnika) pričakuje, da bo v novi vladi zastopalo ta, ne kaka druga stališča. Tako se v SLS vzpostavlja tempirana bomba konfliktnih odnosov, kajti navzočnost Marjana Podobnika se je v politiki doslej vedno izkazala za konfliktno, predvsem pa ne daleč od interesov 'slovenskega kapitala', ki pa je po naravi zadev predvsem korporativno podrejen interesom nekdanje partije. Ta podatek in pa dejstvo, da je Janša kot mandatar SLS in njenemu (s pozicije zgodovinskega porekla izredno čudnemu) političnemu okolju resorsko že oddal prostor, bo v prihodnosti zelo zanimivo opazovati. Novi premier bo na tej točki zanesljivo lahko sešteval svojo politično škodo...