Ne pravijo zaman, da pogovor včasih premika gore, in na Bonifiki, sploh če to primerjamo s tekmo na Ptuju, so Domžalčani dejansko premikali gore in se pokazali v sijajni luči, ki jim je na široko odprla vrata drugega naslova. »Po slabi predstavi proti Mariboru, ki jo je po televiziji lahko videla vsa Slovenija, je prišel čas, da pokažemo, kdo smo. Najboljša ekipa pokaže največ takrat, ko je v največjih težavah. Znotraj ekipe smo se pogovorili in dober pogovor med igralci lahko naredi več kot deset treningov. Stopili smo skupaj, se dogovorili, da pokažemo, kaj vse zmoremo, in to tudi uresničili,« je predigro orisal Alen Čoralič, ki je tako kot soigralci odigral kakovostnih 90 minut. Če smo bili po prvi pokalni tekmi upravičeno kritični do večine mož, pa so za sobotno predstavo kriteriji obrnjeni v povsem drugo smer in med mnogimi je bilo težko izbrati tistega, ki bi se okitil z avreolo najkoristnejšega igralca tekme, a to je ob blagozvočnem izidu pravzaprav tudi nepomembno. Andraž Kirm se je znašel v ospredju, lahko rečemo v stari dobri prepoznavni luči, ki smo je bili bolj kot spomladi vajeni jeseni, čeprav ne moremo reči, kaj natančno smo v drugem delu sezone sploh pogrešali pri njem. V kontekstu ostalih je poskušal prebiti povprečje, tudi s povečanim prevzemanjem odgovornosti, kar je za igralca reprezentančnega kova pričakovano in kar smo spomladi pogrešali v večjem obsegu. V soboto za kaj takega ni bilo niti najmanjše zamere. Triindvajsetletni vsestranski igralec vodilne ekipe je aktivno sodeloval v vseh fazah, naprej, nazaj, bil aktiven v organizaciji domžalske in destrukciji igre nasprotnika, hkrati je s svojimi pobegi strašil domačo obrambo do te mere, da je ta na trenutke delovala precej zmedeno in nedorečeno. Zategadelj je škoda, da ni še katera od žog končala v Hasičevi mreži in bi se vsi dvomi okrog naslova razblinili. A kaj bi skakali za golobom tam na strehi, ko pa je vrabec deloval prav simpatično, sploh ob dejstvu, da so tekmo znova končali z igralcem manj, na kar pa so se očitno že kar navadili, saj je bilo takih že kar neverjetnih 40 odstotkov vseh odigranih tekem. »Sam sem bolj pristaš trdega dela kot govorjenja, vendar, kot kaže, so sestanki, ki smo jih imeli po tekmi na Ptuju, obrodili sadove. Včasih se je pač treba usesti in pogovoriti. Vsak igralec se sam pri sebi zaveda, da na prejšnjih tekmah ni dal svojega maksimuma. Tokrat smo iztisnili vse iz sebe in mislim, da je športni direktor Protega po tekmi v garderobi vse skupaj najbolje povzel. Rekel je: 'Če do danes nismo bili ekipa, smo danes to vsekakor postali',« je sodbo dogodkom podal »vis vitalis« domžalske konjenice Andraž Kirm.