oblikovanja polnitve, kvalitete in vrste obloge kumulativnega lijaka, načina iniciranja razstrelilne polnitve, možnosti oblikovanja kumulativnega toka (določen odmik od oklepa), od kalibra in nasploh od kvalitete izdelave. Pri idealnih pogojih kumulativno oblikovana razstrelilna polnitev v izstrelku prebije oklep debel 4 do 6 kalibrov. Rotacija izstrelka zmanjšuje učinkovitost - prebojnost tudi za polovico. Sam preboj pa je bistveno manjši od kalibra. Pri polnitvah, kjer kumulativni lijak ni obložen s kovino, je premer preboja 4do 5-krat manjši od prečnika polnitve, pri uporabi kovinske obloge pa je primarni kumulativni tok premera do 3 mm. V primarnem toku je v stopljenem stanju med 6 in 11% kovinske obloge, hitrost tega toka pa do 2-krat večja od detonacijske hitrosti razstrelilne polnitve. Daljši je primarni kumulativni tok, večja je tudi prebojnost, sekundarni tok pa ne sodeluje v preboju. snovmi, imajo zelo omejeno polje učinka, razen če polnitev ni zelo velika. Zato so izdelovalci eksplozivnih naprav začeli k eksplozivnim napravam dodajati kovinske delce, ki so povečali smrtonosni radij učinka. Okoli razstrelilne polnitve so namestili žeblje, kroglice ležajev, narezane kovinske delce in podobno, detonacija pa jim je zagotovila zelo veliko kinetično energijo. Zelo pogosto izdelovalci namestijo kovinske delce le na eno